19.4. 2013 ob 19:00 vabimo na otvoritev razstave in nadaljevanje programa z glasbeniki BASE JAZZ BANDA
in degustacijo penin Frangež ter preizkus “čokoladnega sveta”.
Vstopnina: 5,00 €
Poleg uveljavljenega FLORA, Kantfesta, Pohorske pravljice, Spogledov, Glazerjevih dnevov in Cezamovega razpisa, smo zdaj dodali še razstavišče Cezam,
ki podpira mlade, neuveljavljene umetnike.
Kot nekateri verjetno že veste, smo s tretjimi Glazerjevimi dnevi v avli Cezama dobili razstavišče, ki ga odslej vodi mlada umetnica, absolventka likovne pedagogike, Kaja Lukač.
V razstavišču je trenutno še razstava članov KURS, oz. njihovega samostojnega kolektiva avtorjev KEX.SI ter Kaje Lukač.
Razstava bo na ogled do 19.04., ko se bo ob 19:00 predstavil avtor Matic Ačko
Razstavišče je štartalo na lanskih Glazerjevih dnevih 2012 z predstavitvijo fotografij Nejca Ketiša / Shine.
Namenjeno je novim, mladim obrazom, ki delujejo na polju vizualne kulture ali intermedijskih umetnosti
pa tudi vsemu, kar se da s tovrstno prakso povezati (glasba, kulinarika, literatura).
Matic Ačko
V Mariboru, kjer sem bil rojen 11. Decembra 1991, sem živel 16 let. Tam sem obiskoval osnovno šolo Tabor II (Zdaj osnovna šola Leona Štuklja) in kasneje II. Gimnazijo Maribor, kjer sem leta 2010 tudi maturiral z doseženim odličjem zlate mature. Trenutno delam na svoji diplomski nalogi na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani, kjer končujem zadnji letnik prve stopnje smeri Industrijsko oblikovanje. Z likovno umetnostjo, predvsem s črtno risbo, sem se ukvarjal od vedno, zaradi česar je bil omenjen študij tudi dokaj logična izbira. Hkrati se že dolgo zanimam tudi za druge umetnosti; devet let igram kitaro, šest let se ukvarjam s plesom, pišem poezijo (za katero sem v srednji šoli prejel dve Prešernovi nagradi) in prozo (trenutno delam na kratki zgodbi v angleščini).
S fotografijo (in vse bolj tudi z videom) sem se resneje pričel ukvarjati pred dobrimi tremi leti. Preizkušam se na vseh področjih fotografije, med mojimi najljubšimi pa so ples, šport in vsi obrazi narave.
O Razstavi
Naslov: Obrazi narave
Prvi področji, ki so se ju fotografi lotili ob samem začetku fotografske dobe, sta bili portret in takoj za njim krajina. Fotografiranje narave je dokaj očitna izbira, saj je (razen v velemestih) povsod okrog nas in ponuja nešteto obrazov, ki se ponašajo z izjemno pestro estetiko, ki človeku od vedno ugaja. Spekter njenih motivov je tako širok, da se znotraj kategorije »narava« fotografija pravzaprav deli na več področji. V razstavi predstavljam fotografije živali, krajine in makro fotografije. Fotografije nežive narave se, vsaj v nekaterih pogledih, precej razlikujejo od fotografij žive narave, še posebej živali. Lahko gre za iskanje širokih panoram in krajin, ali pa za estetiko manjših površin, naravnih tvorb in materialov, ki razkrivajo zelo zanimive vzorce in strukture. V tem primeru gre pravzaprav za iskanje podobnih elementov kot jih pri svojem delu uporablja sodobni umetnik, slikar ali kipar.
Izsek narave je včasih najbolj fascinanten, ko je tako majhen, da ga s prostimi očmi le stežka razločimo. Makro fotografija razkriva miniaturni svet žuželk, rastlin in anorganskih tvorb (npr. kristalov), ki velikokrat pokažejo neverjetno geometrično »pravilnost« in simetrijo ter kažejo na univerzalne zakone estetike in narave na sploh.
Fotografija divjih živali (t.i. »wildlife photography«) na drugi strani uporablja zelo drugačne pristope. To področje je morda najzahtevnejše polje fotografije sploh, zaradi česar se ga fotografi, kot sem jaz, lahko le bežno dotaknemo. Vendar pa gre za globoko zen izkušnjo in preizkušnjo, zaradi česar je iskanje in fotografinje divjih živali lahko skoraj zasvajajoče.
Ker se narava fotografira že od izuma fotografije in danes človeštvo morda dnevno proizvede milijarde digitalnih fotografij, je zelo težko izumiti ali odkriti nov pogled ali tehniko in biti opažen. V svoji fotografiji uporabljam različno opremo, motive, kompozicije in ustvarjalne osvetlitve, saj je fotografija konec koncev dokumentiranje svetlobe, a kljub temu vem, da nisem izumil (še) nič novega. Nešteto mojstrov fotografije narave je pustilo in pušča svoj pečat svetovni fotografiji, in nekateri morda ne bodo nikdar več preseženi. Vendar nas ostalih fotografov to ne rabi odvrniti od tega, da občudujemo obraze narave in jih poskušamo dokumentirati v skladu z občutji, ki jih ponujajo. Zato fotografiram, kadar le imam čas, za lastno zadovoljstvo, v občudovanju narave, in v stremenju, da bi postal vsak dan boljši.
Na koncu gre včasih pri vseh vrstah fotografije narave za isto sporočilnost – očitno, udarno ali očarljivo in subtilno pokazati ljudem to lepoto in umetnost, ker je človeštvo oko, občutek in zavedanje o lepoti in pomembnosti narave nekje izgubilo. In vsi fotografi, od profesionalcev revije National Geographic do entuziastičnih amaterjev se trudimo pomagati ljudem, ne le da vidijo to lepoto na fotografiji, temveč da spregledajo in spoznajo, da je ves čas tam. Upam, da nam uspe.